Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 11. 2023
Franci Kindlhofer: Imamo še predsednika vlade?

V tokratnem komentarju avtor s pretanjeno ostrino obravnava politično klimo v Sloveniji, s posebnim poudarkom na kontroverznih ravnanjih sedanje vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Kindlhofer se, z razkrivanjem pričanj nekdanje ministrice in direktorja policije, potaplja v vprašanja čistk znotraj policije in vpliva na javne medije, vzporejajoč trenutne dogodke z zgodovinskimi obdobji avtokratskih režimov. S poglobljenim razmislekom o posledicah takih dejanj na demokratično družbo, avtor poziva k razmisleku o vrednotah, ki jih častijo demokrati in posledicah, ki bi jih takšno vodenje lahko imelo za varnost in politično stabilnost države. Kindlhoferjeva perspektiva je še posebej relevantna za mlajše generacije, ki niso izkusile enoumja, in jih poziva, da cenijo in zaščitijo demokratične dosežke. Poslušajte to provokativno in premišljeno epizodo za vpogled v trenutne politične izzive in za razumevanje pomena demokratičnega angažmaja v sodobni Sloveniji.

Franci Kindlhofer: Imamo še predsednika vlade?

V tokratnem komentarju avtor s pretanjeno ostrino obravnava politično klimo v Sloveniji, s posebnim poudarkom na kontroverznih ravnanjih sedanje vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Kindlhofer se, z razkrivanjem pričanj nekdanje ministrice in direktorja policije, potaplja v vprašanja čistk znotraj policije in vpliva na javne medije, vzporejajoč trenutne dogodke z zgodovinskimi obdobji avtokratskih režimov. S poglobljenim razmislekom o posledicah takih dejanj na demokratično družbo, avtor poziva k razmisleku o vrednotah, ki jih častijo demokrati in posledicah, ki bi jih takšno vodenje lahko imelo za varnost in politično stabilnost države. Kindlhoferjeva perspektiva je še posebej relevantna za mlajše generacije, ki niso izkusile enoumja, in jih poziva, da cenijo in zaščitijo demokratične dosežke. Poslušajte to provokativno in premišljeno epizodo za vpogled v trenutne politične izzive in za razumevanje pomena demokratičnega angažmaja v sodobni Sloveniji.

Komentar Časnik.si

Franci Kindlhofer: Imamo še predsednika vlade?

V tokratnem komentarju avtor s pretanjeno ostrino obravnava politično klimo v Sloveniji, s posebnim poudarkom na kontroverznih ravnanjih sedanje vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Kindlhofer se, z razkrivanjem pričanj nekdanje ministrice in direktorja policije, potaplja v vprašanja čistk znotraj policije in vpliva na javne medije, vzporejajoč trenutne dogodke z zgodovinskimi obdobji avtokratskih režimov. S poglobljenim razmislekom o posledicah takih dejanj na demokratično družbo, avtor poziva k razmisleku o vrednotah, ki jih častijo demokrati in posledicah, ki bi jih takšno vodenje lahko imelo za varnost in politično stabilnost države. Kindlhoferjeva perspektiva je še posebej relevantna za mlajše generacije, ki niso izkusile enoumja, in jih poziva, da cenijo in zaščitijo demokratične dosežke. Poslušajte to provokativno in premišljeno epizodo za vpogled v trenutne politične izzive in za razumevanje pomena demokratičnega angažmaja v sodobni Sloveniji.

VEČ ...|8. 11. 2023
Franci Kindlhofer: Imamo še predsednika vlade?

V tokratnem komentarju avtor s pretanjeno ostrino obravnava politično klimo v Sloveniji, s posebnim poudarkom na kontroverznih ravnanjih sedanje vlade pod vodstvom Roberta Goloba. Kindlhofer se, z razkrivanjem pričanj nekdanje ministrice in direktorja policije, potaplja v vprašanja čistk znotraj policije in vpliva na javne medije, vzporejajoč trenutne dogodke z zgodovinskimi obdobji avtokratskih režimov. S poglobljenim razmislekom o posledicah takih dejanj na demokratično družbo, avtor poziva k razmisleku o vrednotah, ki jih častijo demokrati in posledicah, ki bi jih takšno vodenje lahko imelo za varnost in politično stabilnost države. Kindlhoferjeva perspektiva je še posebej relevantna za mlajše generacije, ki niso izkusile enoumja, in jih poziva, da cenijo in zaščitijo demokratične dosežke. Poslušajte to provokativno in premišljeno epizodo za vpogled v trenutne politične izzive in za razumevanje pomena demokratičnega angažmaja v sodobni Sloveniji.

Franci Kindlhofer

Komentar Časnik.si

VEČ ...|21. 6. 2023
Franci Kindlhofer: Kozarec medu

Ko prebiram obilno literaturo o zločinih na vseh straneh, med okupacijo in po njej, povsod dominirajo številke o posamičnih in masovnih pobojih. Razumljivo je, de velja pri nas sedaj večja pozornost tistim žrtvam, ki so bile 45 let zamolčane in se o njih ni smelo niti govoriti in ne pisati v javnosti. Naš bistveni problem je ta, da imamo dve kategoriji, tako storilcev kot žrtev. V prvo kategorijo spadajo okupatorji in njihove žrtve, v drugo pa komunistični revolucionarji in njihove žrtve. Marsikdo bo sedaj prišel z očitkom, da zopet načenjam že obrabljeno temo o komunističnih žrtvah in utrujajoče preštevanje kosti. Na žalost temu ni tako. To vprašanje načenjam ali nadaljujem zaradi aktualnosti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si

Franci Kindlhofer: Kozarec medu

Ko prebiram obilno literaturo o zločinih na vseh straneh, med okupacijo in po njej, povsod dominirajo številke o posamičnih in masovnih pobojih. Razumljivo je, de velja pri nas sedaj večja pozornost tistim žrtvam, ki so bile 45 let zamolčane in se o njih ni smelo niti govoriti in ne pisati v javnosti. Naš bistveni problem je ta, da imamo dve kategoriji, tako storilcev kot žrtev. V prvo kategorijo spadajo okupatorji in njihove žrtve, v drugo pa komunistični revolucionarji in njihove žrtve. Marsikdo bo sedaj prišel z očitkom, da zopet načenjam že obrabljeno temo o komunističnih žrtvah in utrujajoče preštevanje kosti. Na žalost temu ni tako. To vprašanje načenjam ali nadaljujem zaradi aktualnosti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si

komentarpoboji

Komentar Časnik.si

Franci Kindlhofer: Kozarec medu

Ko prebiram obilno literaturo o zločinih na vseh straneh, med okupacijo in po njej, povsod dominirajo številke o posamičnih in masovnih pobojih. Razumljivo je, de velja pri nas sedaj večja pozornost tistim žrtvam, ki so bile 45 let zamolčane in se o njih ni smelo niti govoriti in ne pisati v javnosti. Naš bistveni problem je ta, da imamo dve kategoriji, tako storilcev kot žrtev. V prvo kategorijo spadajo okupatorji in njihove žrtve, v drugo pa komunistični revolucionarji in njihove žrtve. Marsikdo bo sedaj prišel z očitkom, da zopet načenjam že obrabljeno temo o komunističnih žrtvah in utrujajoče preštevanje kosti. Na žalost temu ni tako. To vprašanje načenjam ali nadaljujem zaradi aktualnosti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si

VEČ ...|21. 6. 2023
Franci Kindlhofer: Kozarec medu

Ko prebiram obilno literaturo o zločinih na vseh straneh, med okupacijo in po njej, povsod dominirajo številke o posamičnih in masovnih pobojih. Razumljivo je, de velja pri nas sedaj večja pozornost tistim žrtvam, ki so bile 45 let zamolčane in se o njih ni smelo niti govoriti in ne pisati v javnosti. Naš bistveni problem je ta, da imamo dve kategoriji, tako storilcev kot žrtev. V prvo kategorijo spadajo okupatorji in njihove žrtve, v drugo pa komunistični revolucionarji in njihove žrtve. Marsikdo bo sedaj prišel z očitkom, da zopet načenjam že obrabljeno temo o komunističnih žrtvah in utrujajoče preštevanje kosti. Na žalost temu ni tako. To vprašanje načenjam ali nadaljujem zaradi aktualnosti.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Časnik.si

Franci Kindlhofer

komentarpoboji

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 2. 2023
Franci Kindlhofer: Ministrica Vrečko, nikoli ni prepozno priznati zmote

Avtor v komentarju poziva ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, da ni nikoli prepozno prepoznati svoje zmote in naj ji bo s svojim odstopom zgled ministrica za notranje zadeve.

Franci Kindlhofer: Ministrica Vrečko, nikoli ni prepozno priznati zmote

Avtor v komentarju poziva ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, da ni nikoli prepozno prepoznati svoje zmote in naj ji bo s svojim odstopom zgled ministrica za notranje zadeve.

komentarpolitika

Komentar Časnik.si

Franci Kindlhofer: Ministrica Vrečko, nikoli ni prepozno priznati zmote

Avtor v komentarju poziva ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, da ni nikoli prepozno prepoznati svoje zmote in naj ji bo s svojim odstopom zgled ministrica za notranje zadeve.

VEČ ...|15. 2. 2023
Franci Kindlhofer: Ministrica Vrečko, nikoli ni prepozno priznati zmote

Avtor v komentarju poziva ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, da ni nikoli prepozno prepoznati svoje zmote in naj ji bo s svojim odstopom zgled ministrica za notranje zadeve.

Franci Kindlhofer

komentarpolitika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|24. 8. 2022
Franci Kindlhofer: Predsednik Republike Slovenije, zakaj pa ne?

Komentator se v komentarju spominja v predsedniških volitev leta 1990 in Pučnikovega poraza, ki je pomladnike zelo presenetil. Opaža, da se je leva linija Kučanovih predsedniških naslednikov ohranila do danes.

Prepričan je, da Slovenija nujno potrebuje predsednika, ki bo o naši zgodovini spregovoril brez dlake na jeziku. Predsedniško funkcijo primerja s starimi starši, ki v družini skrbijo za stabilnost in delujejo pomirjevalno. Namesto na inflacijo predsedniških kandidatov pa spominja na čase, ko smo imeli smo enega kandidata, pionirji pa so hodili po vasi in animirali ljudi, naj gredo na volišče, da se bo videlo, kako je partijski kandidat uspešen.

Franci Kindlhofer: Predsednik Republike Slovenije, zakaj pa ne?

Komentator se v komentarju spominja v predsedniških volitev leta 1990 in Pučnikovega poraza, ki je pomladnike zelo presenetil. Opaža, da se je leva linija Kučanovih predsedniških naslednikov ohranila do danes.

Prepričan je, da Slovenija nujno potrebuje predsednika, ki bo o naši zgodovini spregovoril brez dlake na jeziku. Predsedniško funkcijo primerja s starimi starši, ki v družini skrbijo za stabilnost in delujejo pomirjevalno. Namesto na inflacijo predsedniških kandidatov pa spominja na čase, ko smo imeli smo enega kandidata, pionirji pa so hodili po vasi in animirali ljudi, naj gredo na volišče, da se bo videlo, kako je partijski kandidat uspešen.

volitveSlovenijaJože PučnikMilan KučanBorut Pahor

Komentar Časnik.si

Franci Kindlhofer: Predsednik Republike Slovenije, zakaj pa ne?

Komentator se v komentarju spominja v predsedniških volitev leta 1990 in Pučnikovega poraza, ki je pomladnike zelo presenetil. Opaža, da se je leva linija Kučanovih predsedniških naslednikov ohranila do danes.

Prepričan je, da Slovenija nujno potrebuje predsednika, ki bo o naši zgodovini spregovoril brez dlake na jeziku. Predsedniško funkcijo primerja s starimi starši, ki v družini skrbijo za stabilnost in delujejo pomirjevalno. Namesto na inflacijo predsedniških kandidatov pa spominja na čase, ko smo imeli smo enega kandidata, pionirji pa so hodili po vasi in animirali ljudi, naj gredo na volišče, da se bo videlo, kako je partijski kandidat uspešen.

VEČ ...|24. 8. 2022
Franci Kindlhofer: Predsednik Republike Slovenije, zakaj pa ne?

Komentator se v komentarju spominja v predsedniških volitev leta 1990 in Pučnikovega poraza, ki je pomladnike zelo presenetil. Opaža, da se je leva linija Kučanovih predsedniških naslednikov ohranila do danes.

Prepričan je, da Slovenija nujno potrebuje predsednika, ki bo o naši zgodovini spregovoril brez dlake na jeziku. Predsedniško funkcijo primerja s starimi starši, ki v družini skrbijo za stabilnost in delujejo pomirjevalno. Namesto na inflacijo predsedniških kandidatov pa spominja na čase, ko smo imeli smo enega kandidata, pionirji pa so hodili po vasi in animirali ljudi, naj gredo na volišče, da se bo videlo, kako je partijski kandidat uspešen.

Franci Kindlhofer

volitveSlovenijaJože PučnikMilan KučanBorut Pahor

Komentar Časnik.si

VEČ ...|10. 8. 2022
Franci Kindlhofer: Obisk Nancy Pelosi na Tajvanu ni ogrožal miru, prej obratno

Ko je pred nekaj dnevi vplivna dama ameriške politike, v ZDA na tretjem mestu oblastne lestvice, Nancy Pelosi obiskala demokratični Tajvan, so mnogi že videli svet na robu velike katastrofe. Zvesta svojim principom, je komunistična Kitajska pošteno zarožljala z orožjem in z vojaškimi manevri kazala mišice svoji majhni sestri sredi morja na vzhodu Kitajske.
Je obisk smele dame iz ZDA res ogrožal svetovni mir? Moj odgovor je: ne.

Franci Kindlhofer: Obisk Nancy Pelosi na Tajvanu ni ogrožal miru, prej obratno

Ko je pred nekaj dnevi vplivna dama ameriške politike, v ZDA na tretjem mestu oblastne lestvice, Nancy Pelosi obiskala demokratični Tajvan, so mnogi že videli svet na robu velike katastrofe. Zvesta svojim principom, je komunistična Kitajska pošteno zarožljala z orožjem in z vojaškimi manevri kazala mišice svoji majhni sestri sredi morja na vzhodu Kitajske.
Je obisk smele dame iz ZDA res ogrožal svetovni mir? Moj odgovor je: ne.

komentarpolitikaUkrajina

Komentar Časnik.si

Franci Kindlhofer: Obisk Nancy Pelosi na Tajvanu ni ogrožal miru, prej obratno

Ko je pred nekaj dnevi vplivna dama ameriške politike, v ZDA na tretjem mestu oblastne lestvice, Nancy Pelosi obiskala demokratični Tajvan, so mnogi že videli svet na robu velike katastrofe. Zvesta svojim principom, je komunistična Kitajska pošteno zarožljala z orožjem in z vojaškimi manevri kazala mišice svoji majhni sestri sredi morja na vzhodu Kitajske.
Je obisk smele dame iz ZDA res ogrožal svetovni mir? Moj odgovor je: ne.

VEČ ...|10. 8. 2022
Franci Kindlhofer: Obisk Nancy Pelosi na Tajvanu ni ogrožal miru, prej obratno

Ko je pred nekaj dnevi vplivna dama ameriške politike, v ZDA na tretjem mestu oblastne lestvice, Nancy Pelosi obiskala demokratični Tajvan, so mnogi že videli svet na robu velike katastrofe. Zvesta svojim principom, je komunistična Kitajska pošteno zarožljala z orožjem in z vojaškimi manevri kazala mišice svoji majhni sestri sredi morja na vzhodu Kitajske.
Je obisk smele dame iz ZDA res ogrožal svetovni mir? Moj odgovor je: ne.

Franci Kindlhofer

komentarpolitikaUkrajina

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 4. 2022
Publicist in prevajalec Franci Kindlhofer o tem, kaj je do sedaj prinesla volilna kampanja

Vstopili smo v drugi teden volilne kampanje pred aprilskimi državnozborskimi volitvami, ki prinaša zlasti nadaljevanje aktivnosti strank oziroma list na terenu ter številna soočenja njihovih stališč. Že prvi teden je minil v tem duhu ter v pričakovanju potrjevanj in žrebov kandidatnih list ter predstavitev kandidatov in programskih prioritet. O tem, kako ocenjuje prvi teden kampanje pa tudi soočenj smo vprašali publicista in prevajalca Francija Kindlhoferja.

Publicist in prevajalec Franci Kindlhofer o tem, kaj je do sedaj prinesla volilna kampanja

Vstopili smo v drugi teden volilne kampanje pred aprilskimi državnozborskimi volitvami, ki prinaša zlasti nadaljevanje aktivnosti strank oziroma list na terenu ter številna soočenja njihovih stališč. Že prvi teden je minil v tem duhu ter v pričakovanju potrjevanj in žrebov kandidatnih list ter predstavitev kandidatov in programskih prioritet. O tem, kako ocenjuje prvi teden kampanje pa tudi soočenj smo vprašali publicista in prevajalca Francija Kindlhoferja.

infokomentarpolitikavolitvedržavni zbor

Informativni prispevki

Publicist in prevajalec Franci Kindlhofer o tem, kaj je do sedaj prinesla volilna kampanja

Vstopili smo v drugi teden volilne kampanje pred aprilskimi državnozborskimi volitvami, ki prinaša zlasti nadaljevanje aktivnosti strank oziroma list na terenu ter številna soočenja njihovih stališč. Že prvi teden je minil v tem duhu ter v pričakovanju potrjevanj in žrebov kandidatnih list ter predstavitev kandidatov in programskih prioritet. O tem, kako ocenjuje prvi teden kampanje pa tudi soočenj smo vprašali publicista in prevajalca Francija Kindlhoferja.

VEČ ...|6. 4. 2022
Publicist in prevajalec Franci Kindlhofer o tem, kaj je do sedaj prinesla volilna kampanja

Vstopili smo v drugi teden volilne kampanje pred aprilskimi državnozborskimi volitvami, ki prinaša zlasti nadaljevanje aktivnosti strank oziroma list na terenu ter številna soočenja njihovih stališč. Že prvi teden je minil v tem duhu ter v pričakovanju potrjevanj in žrebov kandidatnih list ter predstavitev kandidatov in programskih prioritet. O tem, kako ocenjuje prvi teden kampanje pa tudi soočenj smo vprašali publicista in prevajalca Francija Kindlhoferja.

Alen Salihović

infokomentarpolitikavolitvedržavni zbor

Informativne oddaje

VEČ ...|5. 4. 2022
Mozaik dneva dne 5. 4.

  • Varnostni svet ZN-a začenja razpravo o Buči, zbrane bo nagovoril tudi Zelenski.
  • Slovenija zmanjšuje število osebja na ruskem veleposlaništvu na raven misije v Moskvi.
  • Publicist in prevajalec Franci Kindlhofer o tem, kaj so prinesla dosedanja soočenja.
  • Vreme: Jutri bo precej jasno; na zahodu nekaj oblačnosti. Pihal bo jugozahodni veter.

Mozaik dneva dne 5. 4.

  • Varnostni svet ZN-a začenja razpravo o Buči, zbrane bo nagovoril tudi Zelenski.
  • Slovenija zmanjšuje število osebja na ruskem veleposlaništvu na raven misije v Moskvi.
  • Publicist in prevajalec Franci Kindlhofer o tem, kaj so prinesla dosedanja soočenja.
  • Vreme: Jutri bo precej jasno; na zahodu nekaj oblačnosti. Pihal bo jugozahodni veter.

infonovice

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 5. 4.
  • Varnostni svet ZN-a začenja razpravo o Buči, zbrane bo nagovoril tudi Zelenski.
  • Slovenija zmanjšuje število osebja na ruskem veleposlaništvu na raven misije v Moskvi.
  • Publicist in prevajalec Franci Kindlhofer o tem, kaj so prinesla dosedanja soočenja.
  • Vreme: Jutri bo precej jasno; na zahodu nekaj oblačnosti. Pihal bo jugozahodni veter.
VEČ ...|5. 4. 2022
Mozaik dneva dne 5. 4.
  • Varnostni svet ZN-a začenja razpravo o Buči, zbrane bo nagovoril tudi Zelenski.
  • Slovenija zmanjšuje število osebja na ruskem veleposlaništvu na raven misije v Moskvi.
  • Publicist in prevajalec Franci Kindlhofer o tem, kaj so prinesla dosedanja soočenja.
  • Vreme: Jutri bo precej jasno; na zahodu nekaj oblačnosti. Pihal bo jugozahodni veter.

Radio Ognjišče

infonovice

Komentar Časnik.si

VEČ ...|26. 1. 2022
Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

komentarEvropaRusijaKitajska

Komentar Časnik.si

Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

VEČ ...|26. 1. 2022
Franci Kindlhofer: Kako bo, če Rusija in Kitajska skleneta pakt proti Evropi?

Leta 1939 sta Stalin in Hitler sklenila pakt o nenapadanju, katerega dodaten tajni protokol je bil iskra, ki je zanetila vojno v vsej Evropi. Zato govorimo tudi o paktu  proti Evropi. V nadaljevanju Komentarja omenjeno dogajanje primerja z današnjim in ugotavlja, da lahko gledamo na obnašanje Ruske federacije ter na interese Kitajske kot na skupen problem zahoda.

Franci Kindlhofer

komentarEvropaRusijaKitajska

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|28. 3. 2025
Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch: Otrok kot tržno blago

Vsako leto se 25. marca spomnimo naših mam. Taka je navada v Sloveniji, v nekaterih drugih državah praznujejo dan mamic kakšen drug dan. V Argentini na primer na tretjo nedeljo v mesecu oktobru, na Švedskem konec maja. Ampak na koncu ni pomemben datum …

Helena Jaklitsch

komentarotrokoploditevpravica

Doživetja narave

VEČ ...|28. 3. 2025
Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever

V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s  pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.

Blaž Lesnik

pohodništvohojaEvropapešpotseverseverozahod

Moja zgodba

VEČ ...|30. 3. 2025
Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Željko Oset o dnevniku škofa Andreja Karlina

V oddaji Moja zgodba je bil gost zgodovinar dr. Željko Óset , ki je spregovoril o prevratni dobi v Trstu takoj po koncu prve svetovne vojne. Avtor se je namreč ukvarjal s tržaškim škofom Andrejem Karlinom, ki je od konca oktobra 1918 do aprila 1919 pisal dnevnik. Ta je bil javnosti doslej poznan zgolj v italijanskem prevodu, kljub temu, da je dnevnik pisan v slovenščini. Predstavili bomo revolucionarne razmere v katerih je bil Karlin primoran zapustiti svojo škofijo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAndrej KarlinŽeljko Oset

Naš pogled

VEČ ...|1. 4. 2025
Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič: Čim več se smejte!

Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …

Marjan Bunič

komentar

Pogovor o

VEČ ...|26. 3. 2025
Kariera in družina gresta lahko z roko v roki

Po materinskem dnevu smo v oddajo Pogovor o povabili tri ugledne in tudi nagrajene menedžerke, ki uspešno usklajujejo kariero in družinsko življenje. Kako se pri tem izogniti stresu? Kako postaviti meje? Mite in stereotipe smo odpravljali s Saško Rihtaršič ter z Majo Brelih Lotrič in Marto Kelvišar. Vse tri med drugim poudarjajo, da materinstvo za vodstveni položaj ni ovira, ampak prednost.

Kariera in družina gresta lahko z roko v roki

Po materinskem dnevu smo v oddajo Pogovor o povabili tri ugledne in tudi nagrajene menedžerke, ki uspešno usklajujejo kariero in družinsko življenje. Kako se pri tem izogniti stresu? Kako postaviti meje? Mite in stereotipe smo odpravljali s Saško Rihtaršič ter z Majo Brelih Lotrič in Marto Kelvišar. Vse tri med drugim poudarjajo, da materinstvo za vodstveni položaj ni ovira, ampak prednost.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Od slike do besede

VEČ ...|1. 4. 2025
1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

1 april

info mateja.suboticanec@ognjisce.si

Mateja Subotičanec

Večer za zakonce in družine

VEČ ...|1. 4. 2025
Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja

Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja

Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.

Marjana Debevec

družinazakontravmeodrešenje

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|1. 4. 2025
Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja

Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.

Matjaž Merljak

družbarojaki